V zadnjem letu napovedane spremembe davčne zakonodaje počasi prehajajo v prakso. S 1. julijem je tako pričel veljati tudi spremenjen Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki je zanimiv predvsem za vse tiste, ki uporabljajo programe za izdajo in vodenje računov. Hkrati je v veljavo stopil tudi Pravilnik o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in roku za predložitev podatkov. Poenostavljeno povedano, pravilnik in zakon prepovedujeta “brisanje računov”. Davčna uprava napoveduje, da bo s tem zajezila sivo ekonomijo in dvignila davčno kulturo med slovenskimi podjetji.
Pravilnik določa, da mora računalniški program ali elektronska naprava, ki jo zavezanec za davek uporablja za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo teh računov, zagotavljati hrambo izvornih podatkov o izdanih računih in njihove poznejše spremembe. Programi, ki bi omogočali trajno brisanje računov so tako od 1. julija 2013 prepovedani. Hkrati je dopolnjen tudi že omenjeni ZDavP-2. Zavezanec ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki bi omogočala brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh sprememb teh podatkov, če je do njih prišlo. Sprememba se tiče tudi proizvajalcev, dobaviteljev in vzdrževalcev računalniških programov, elektronskih naprav in sistemov zavezancem. Ti ne smejo zagotoviti ali omogočiti uporabe računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki bi v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve omogočal zgoraj našteta dejanja (brisanje, prilagajanje…) brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb.
V skladu s 4. členom Pravilnika bodo morali zavezanci na zahtevo davčnega organa v postopku davčnega nadzora predložiti izpis podatkov o izdanih računih v urejenih strukturiranih računalniških datotekah v vsebini, obliki in na način, določen v prilogi Pravilnika. Izpis podatkov bo potrebno predložiti v treh delovnih dneh po prejemu zahteve davčnega organa.
Glede na to, da je največ sive ekonomije ravno pri malih zavezancih v dejavnosti končne potrošnje z gotovinskim plačilom, na Davčni upravi pričakujejo, da se bo ta skladno z ukrepi pričela zmanjševati v obsegu. Hkrati bodo inšpektorji opravljali tudi nadzor blagajniškega poslovanja (nadzor izdaje računov, popis zalog v lokalih), zajemali podatke iz računalnikov zavezancev, izvajali oglede na terenu in drugo.
V aprilu in marcu 2013 so davčni inšpektorji opravili več nadzorov računalniških registrskih blagajn. Z metodo računalniške forenzike in obdelave podatkov je bilo končanih 57 davčno-inšpekcijskih nadzorov v katerih so ugotovili 1,7 milijonov eurov dodatnih davčnih obveznosti. Več kot 70% zavezancev, pri katerih so opravili nadzor, je naknadno spreminjalo postavke na računih.
Tovrstna ureditev tega področja je tehnično manj zahtevna kot uvedba davčnih blagajn in posledično predstavlja tudi manjše stroške za zavezance. Kako dobro bodo spremembe zaživele v praksi, pa bomo videli v naslednjih mesecih.
Program za pisanje računov
Za izogib kazni priporočamo uporabo programa za pisanje in izdajanje računov, več o funkcionalnostih programa si lahko preberete na strani predstavitev. Program poleg izdajanja računov omogoča tudi vodenje strank, izdelavo drugih vrst dokumentov ter pregled poslovanja. Obseg funkcij se konstantno veča zato si preberite predstavitev in se prepričajte če vam ustreza.