Višina regresa je zakonsko določena. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč predpisuje najnižji znesek regresa – delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu (ki ima pravico do letnega dopusta) najmanj v višini minimalne plače.
V letu 2018 je regres znašal najmanj 842,79 evra bruto (neto znesek pa je odvisen od dohodninskega razreda zaposlenega). To pomeni, da mora najmanj toliko znašati regres. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa sicer lahko določa tudi višji regres.
Najvišji znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov za socialno varnost je 70 odstotkov povprečne plače v RS za predpretekli mesec. Zadnji znani podatek o višini povprečne plače je objavljen na straneh Statističnega urada.
Predlagana davčna reforma za leto 2019 pa se dotika tudi regresa. Regres, naj bi po predlogu, bil od letošnjega leta naprej neobdavčen. Tako bo delavec na svoj račun prejel višino bruto zneska, ki mu ga delodajalec nakaže, saj od tega ne bo potrebno odvesti davka.
Če bo davčna reforma potrjena, bo regres v letošnjem letu povsem neobremenjen z davki in prispevki. In sicer do višine povprečne bruto plače v Sloveniji. Torej, država se bo pripravljena odreči tako dohodnini kot prispevkom na regres za letni dopust, če ne bo presegel zneska povprečne slovenske bruto plače. Povprečna slovenska bruto plača trenutno znaša 1692,00 evrov. Delavca (ki bi dobil celotni znesek), prav tako pa tudi delodajalca, tak regres ne bi stal niti evra prispevkov in dohodnine.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača trenutno znaša 886,63 EUR. To pomeni, da bo, v kolikor bo davčna reforma potrjena, najnižji regres, ki ga po novem prejel delavec, znašal 886,63 EUR.
Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da ima pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust.
Delovni čas nima vpliva na pravico do letnega dopusta, lahko pa ima vpliv na pravico do regresa oziroma na njegovo višino. ZDR-1 določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas, pravico do sorazmernega regresa za letni dopust.