V tem članku se bomo osredotočili na fizične osebe, ki opravljajo dejavnost sobodajalstva in obrazložili njihove dolžnosti do države ter način kako postanejo sobodajalci.
Sobodajalci so po Zakonu o gostinstvu – ZGos lahko:
- fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije,
- pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti,
- samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
- društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu.
Dejavnost nastanitve gostov, ki jo opravljajo kot sobodajalci – fizične osebe, je po ZGos opredeljena kot gostinska dejavnost, ki obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov, zato se dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.
- DOVOLJENJA
Dejavnost kratkotrajnega oddajanja nepremičnine v turistični najem ni regulirana s posebnimi zakoni ali predpisi, zato jo lahko opravlja vsakdo, ki se vpiše v ustrezni register.
Sobodajalec mora pred začetkom opravljanja dejavnosti imeti naslednje dokumente:
Dokazilo o lastninski ali razpolagalni pravici. Sobodajalec to pravico izkaže z izpiskom iz zemljiške knjige ali overjeno kupopordajno pogodbo, sklepom o dedovanju ali z darilno pogodbo. V kolikor ni vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi pa mora to pravico izkazati z najemno ali podnajemno pogodbo.
Uporabno dovoljenje, če želi sobodajalec opravljati dejavnost v:
- stanovanjskih prostorih, zgrajenih pred 31. 12. 1967,
- enostanovanjski stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja (do 1. 1. 2003) in evidentirani v zemljiškem katastru ali
- stanovanju v etažni lastnini, rekonstruiranem na podlagi gradbenega dovoljenja (do 1. 1. 2003) ali na podlagi priglasitve (pred 9. 11. 1996 uporabno dovoljenja lahko nadomešča potrdilo o obstoju uporabnega dovoljenja po samem zakonu) ali drugo dokazilo, da gre za take prostore
Soglasje solastnikov, v primeru večstanovanjske stavbe. Potrebno je soglasje vseh solastnikov.
Posebne pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, predpisane s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (pogoji se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave, zunanje površine objekta ali nastanitve in storitve), kot npr:
- minimalne tehnične pogoje,
- pogoje glede storitev,
- pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu in
- Ureditev stanovanja v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov, ki določa minimalne vrste in površine nastanitvenih prostorov, standarde opremljenosti in storitev glede na kategorijo.
- VPIS V POSLOVNI REGISTER
Sobodajalec – fizična oseba se mora vpisati v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS). Prijavo za vpis v PRS vloži osebno ali po pošti pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Obrazec je na voljo na spletni strani: https://www.ajpes.si/Registracija/Vpis_sobodajalca/Splosno.
Kot sedež opravljanja dejavnosti sobodajalca se v skladu s predpisi določi stalno prebivališče sobodajalca. Če sobodajalec opravlja storitve na naslovu, ki ni enak njegovemu stalnemu prebivališču, se opravljanje dejavnosti na naslovih izven stalnega prebivališča vpiše v PRS kot poslovni del pri sobodajalcu.
Spremembe podatkov mora sobodajalec AJPES sporočiti v 15 dneh po nastanku spremembe.
Ob vpisu v PRS in posredno v davčni register ima sobodajalec – fizična oseba možnost, da se takoj ob vpisu oziroma najkasneje v osmih dneh od vpisa v PRS odloči in davčnemu organu priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 80 odstotkov predvidenih prihodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti. V primeru, da priglasitve ne opravi oziroma je ne opravi v roku, se šteje, da bo davčno osnovo ugotavljal na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.
Ob pričetku opravljanja dejavnosti je sobodajalec – fizična oseba dolžan davčnemu organu predložiti tudi izračun predvidene davčne osnove, prehodne akontacije/akontacije in obrokov predhodne akontacije/akontacije dohodnine. Obrazložen izračun pripravi na obrazcu obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
- DAVČNE OBVEZNOSTI SOBODAJALCA
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti, ki je dobiček (razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki), se lahko ugotavlja na enega izmed naslednjih načinov:
a) z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, in sicer na podlagi vodenja enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva; v tem primeru se dohodek iz dejavnosti všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, pri čemer se davčna obveznost odmeri po progresivni lestvici z upoštevanjem davčnih olajšav;
b) z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v višini 80% prihodkov, če so izpolnjeni z zakonom določeni materialni in postopkovni pogoji, in sicer na podlagi enostavnih evidenc (evidenca knjigovodskih listin, v katero se vpisujejo listine, ki dokazujejo nastanek poslovnih dogodkov v zvezi s prihodki, in evidenca osnovnih sredstev); dohodek iz dejavnosti se ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, dohodnina se obračuna po proporcionalni stopnji 20 % kot dokončen davek, pri čemer se davčne olajšave ne priznavajo.
Če zavezanec izpolnjuje pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se za tak način ugotavljanja davčne osnove odloči sam.
Sobodajalec – fizična oseba ugotovi akontacijo dohodnine oziroma dohodnino od dohodka iz dejavnosti nastanitve gostov v davčnem obračunu, ki ga mora davčnemu organu predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Med davčnim letom mora na tej podlagi obračunati in plačati mesečne oziroma trimesečne obroke akontacije (trimesečne, če predhodna akontacija/akontacija ne presega 400 eurov, in mesečne, če predhodna akontacija/akontacija presega 400 eurov). Sobodajalec, ki že med davčnim letom priglasi prenehanje opravljanja dejavnosti, mora davčni obračun davčnemu organu predložiti najkasneje v 60 dneh po zaključku opravljanja dejavnosti. V tako predloženem davčnem obračunu mora sobodajalec obračunati davek od vseh odtujenih sredstev oziroma njihovega prenosa iz podjetja v gospodinjstvo, kot to določa 51. člen ZDoh-2.
- OBVEZNOST OBRAČUNAVANJA IN PLAČEVANJA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST
Fizične osebe - sobodajalci so obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Iz tega naslova plačujejo prispevke za posebne primere zavarovanja v pavšalnih zneskih, kot sledi v nadaljevanju:
PAVŠAL ZA PIZ*
Mesečni znesek pavšalnega prispevka za PIZ od aprila 2018 dalje
Znesek: 14,12 €
Rok za plačilo: mesečno plačilo prispevkov do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Vplačilni račun: Prehodni davčni podračun ZPIZ: prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: SI56 011008882000003, s sklicem SI19 DŠ-44008.
Letni znesek pavšalnega prispevka za PIZ za leto 2018 od aprila dalje
Znesek: 169,50 €
Rok za plačilo: v letnem znesku, do 20. 2. v koledarskem letu, na katerega se prispevki nanašajo, oziroma do 20. dne v mesecu po mesecu od vpisa v Poslovni register Slovenije.
Pavšal za ZZ*
Mesečni prispevek poškodbe pri delu in poklicne bolezni od 1. januarja 2018
Znesek: 3,58 €
Rok za plačilo: mesečno, do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Vplačilni račun: Prehodni davčni podračun ZZZS: prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu: SI56 011008883000073, s sklicem SI19 DŠ-45004.
Letni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za leto 2018
Znesek: 42,96 €
Roka za plačilo: v letnem znesku: do 20. 2. v koledarskem letu, na katerega se prispevki nanašajo, oziroma do 20. dne v mesecu po mesecu od vpisa v Poslovni register Slovenije.
Vplačilni račun: Prehodni davčni podračun ZZZS: prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu: SI56 011008883000073, s sklicem SI19 DŠ-45004.
Mesečni prispevek za ZZ od 1. januarja 2018
Znesek: 10,74 €
Rok za plačilo: mesečno, do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Vplačilni račun: Prehodni davčni podračun ZZZS: prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu: SI56 011008883000073, s sklicem SI19 DŠ-45004.
Letni prispevek za ZZ za leto 2018
Znesek: 128,88 €
Rok za plačilo: v letnem znesku, do 20. 2. v koledarskem letu, na katerega se prispevki nanašajo, oziroma do 20. dne v mesecu po mesecu od vpisa v Poslovni register Slovenije.
Vplačilni račun: Prehodni davčni podračun ZZZS: prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu: SI56 011008883000073, s sklicem SI19 DŠ-45004.
*Zneski se vsako leto spreminjajo.
- OBVEZNOST IZDAJANJA RAČUNA
Davčni zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost sobodajalstva, mora za storitev, ki jo opravi kot davčni zavezanec, izdati račun. Na podlagi 81. člena ZDDV-1 mora račun izdati vsak davčni zavezanec, ne glede na to, ali je identificiran za namene DDV ali ne. Več glede podatkov, ki morajo biti na računu obvezno navedeni po DDV zakonodaji, je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Računi.
Sobodajalec lahko za izdajanje uporablja programsko rešitev Apollo, ki poenostavi izdajanje računov in je v skladu z zakonodajo.
- OBVEZNOST IDENTIFIKACIJE ZA DAVEK NA DODANO VREDNOST IN STOPNJA DDV
Fizična oseba, ki opravlja dejavnost sobodajalstva, je v skladu z določili ZDDV-1 davčni zavezanec. Čeprav šteje za davčnega zavezanca, se mu ni treba identificirati za namene DDV, ker je kot mali davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, dokler obseg opravljenega prometa ne preseže praga za identifikacijo za namene DDV.
Sobodajalec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa, se tako ni dolžan identificirati za namene DDV. Ko sobodajalec preseže ta prag, se mora identificirati za namene DDV (obvezna identifikacija) ter od opravljenih storitev obračunavati DDV.
Sobodajalec, ki v Sloveniji prejme storitve od davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije in za katere se kraj opravljanja storitev določi v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1, je dolžan plačati DDV in se mora ne glede na obseg opravljenega prometa identificirati za namene DDV.
Tako so na primer tisti sobodajalci, ki sobe oddajajo preko posrednikov oziroma ponudnikov oglaševanja na spletnih straneh (Airbnb, Booking.com…), ki imajo sedež izven Slovenije (posrednik oziroma ponudnik v Sloveniji nima stalne poslovne enote, iz katere bi opravil te storitve), kot prejemniki storitev posredovanja oziroma nudenja oglasnega prostora, ki jih prejmejo od teh zavezancev, dolžni od prejete storitve plačati DDV v Sloveniji po splošni stopnji 22 %.
Sobodajalci, kot prejemniki teh storitev, se morajo tako predhodno identificirati za namene DDV tudi, če je obseg njihovega opravljenega prometa pod zakonsko določenim pragom (pod 50.000 eurov). Če so identificirani za namene DDV samo kot prejemniki teh storitev (od katerih morajo torej obračunati in plačati DDV), morajo mesečno predlagati obračune DDV v elektronski obliki (v sistemu eDavki) in nimajo pravice do odbitka DDV. V primeru take identifikacije za namene DDV so za ostale dobave, ki jih opravijo v Sloveniji, še naprej mali davčni zavezanci (dokler ne presežejo limit 50.000 eurov obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih), kar pomeni, da od njih ne obračunavajo DDV, prav tako pa nimajo pravice do odbitka DDV.
Na računu za opravljeno storitev oddajanja nastanitvenih zmogljivosti gostu sobodajalci, davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, obračunavajo DDV po nižji stopnji 9,5 %.
- DAVČNO POTRJEVANJE RAČUNOV
Sobodajalec je za opravljeno storitev gostu dolžan izdati račun in je v skladu z določili ZDavPR pri plačilu računa z gotovino (»plačilo z gotovino«, kot je določena po 4. točki 2. člena ZDavPR) zavezanec za davčno potrjevanje računov.
Če sobodajalec sprejema turiste, ki nočitve pri sobodajalcu plačajo agenciji, sobodajalec pa na podlagi nočitev (voucher-jev) svoje storitve zaračuna agenciji, ki mu račun plača na transakcijski račun (negotovinsko plačilo), tako izdani in plačani računi niso predmet davčnega potrjevanja računov. Predmet davčnega potrjevanja tudi niso računi, ki jih sobodajalec izda turistom za turistično takso, tudi če jo le ti plačajo v gotovini, glede na to, da sobodajalec takso »pobira« v imenu in za račun občine.
Programska rešitev Apollo omogoča izdajanje davčno potrjenih računov. Preberite si tudi navodila kako pridobiti in naložiti certifikat za davčno potrjevanje računov.
- OBVEZNOSTI SOBODAJALCA V ZVEZI S PRIJAVO GOSTOV
Zakona o prijavi prebivališča – ZPPreb-1 določa, da mora gostitelj vpisati vsakega gosta, ki mu nudi nastanitev, v knjigo gostov najkasneje v 12 urah po prihodu, ne glede na trajanje nastanitve.
Na podlagi zakona je AJPES s 1. 12. 2017 vzpostavil Register nastanitvenih obratov (RNO) in spletno aplikacijo (spletni servis) za poročanje podatkov o gostih in prenočitvah (eTurizem).
Poročanje bodo morali izvajalci nastanitvene dejavnosti izvajati preko spletne aplikacije eTurizem ali spletnega servisa AJPES, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca po vpisu v RNO. Po novem se bodo podatki poročali samo preko spletne aplikacije eTurizem ali spletnega servisa AJPES in ne več ločeno Policiji, Statističnemu uradu Republike Slovenije (SURS) in občinam. Način plačila turistične takse občini ostaja nespremenjen. Občina bo po novem podatke o prihodih in prenočitvah turistov za posamezni nastanitveni obrat pridobivala neposredno od AJPES.
Vir: DOHODEK IZ DEJAVNOSTI: Brošura za sobodajalce – fizične osebe