Večkrat prihaja do zmede o tem, ali in pod katerimi pogoji, mora samosotjni podjetnik zaprositi za ID za DDV. To je nujno storiti v koliko v preteklih 12 mesecih presežete 50.000 EUR prometa (izdanih računov). Kakšna so pa pravila za poslovanje s tujino?
Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov obstaja omejitev, in sicer se lahko za tovrstno ugotavljanje odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov (velja za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih) ali 100.000 evrov (velja za navadni s.p. ali popoldanski s.p. oziroma d.o.o., ki vsaj 5 mesecev v letu zaposluje 1 osebo za polni delovni čas). Tu je upoštevan seštevek v preteklem letu, torej ni vezano na koledarsko leto.
Primer: če ste od 1.7.2017 do 12.6.2018 izdali račune v višini 48.500 EUR, potem pa veste, da boste 20.6.2018 izdali še račun v višini 2.000 EUR, morate pred to izdajo oddati vlogo za pridobitev DDV (VAT) številke in postati DDV zavezanec.
Kako pa je s tem v kolikor poslujete s tujino? V kolikor boste izdajali račune podjetjem znotraj EU morate zaprositi za ID za DDV. Slednji primer ni povezan z višino prometa. Torej če damo za primer, da ste podjetje, ki posluje s podjetjem na Madžarskem in mu želite izstaviti račun v višini 800€, se morate pred izdajo tega računa registrirati za DDV. Na ta način pridobite VAT številko, s katero nato poslujete s tujino. Prav tako postanete atipični davčni zavezanec, saj DDV obračunavate le podjetjem iz tujine. Slovenskim podjetjem pa še vedno izdajate račune brez obračunanega DDV, ki si ga tudi ne odbijate, saj ste zavezanec po 78. členu ZDDV-1.
Naj vas opozorimo, da gre tudi pri izdajanju račuov v EU v večini primerov za obrnjeno davčno obveznost. To pomeni, da se davek ne zaračuna, na račun pa se zapiše klavzulo DDV ni obračunan po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1 - obrnjena davčna obveznost. (angleško: VAT reverse charge under Article 44 of VAT Directive 2006/112/ES.).
Obvezno pa upoštevajte pri katerih dobavah (blaga, storitev, prevozov…) – veljajo drugačna določila, o tem se posvetujte na davčnem uradu ali v vašem računovodstvu.
Kako se registriram?
V DDV register se prijavite z izpolnitvijo obrazca DDV P2, ki ga oddate prek portala Finančne uprave RS (FURS) – eDavki – ali na točki VEM. Na zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) označi polje 19, kar pomeni, da bo obračunavala DDV zgolj od prejetih storitev, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu in za katere je kot plačnik DDV določen prejemnik storitve, medtem ko od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev DDV ne bo obračunavala.
Kakšne obveznosti ima atipični davčni zavezanec?
Atipični davčni zavezanec mora za opravljene storitve v drugo državo izstaviti račun brez obračunanega slovenskega DDV. Na računu navede svojo (slovensko) ID za DDV, ki jo uporablja samo za poslovanje s tujino in obvezno ID številko za DDV prejemnika (kupca) v drugi državi članici EU. Slovenskega DDV seveda ne obračuna, ampak navede klavzulo, da gre za obrnjeno davčno obveznost, saj DDV ne obračuna skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1.
Po registraciji v sistem DDV, mora atipični davčni zavezanec davčnemu organu vsak mesec predložiti rekapitulacijsko poročilo. Gre za poročilo, s katerim atipični davčni zavezanec izkaže prodajo blaga ali storitev v druge države članice EU. Obrazec davčnemu organu odda elektronsko prek sistema eDavki. Poleg tega mora izpolniti tudi obrazec DDVO pod številko 12. Oba obrazca mora zavezanec oddati do 20. dne v mesecu.