Boniteta je ugodnost, ki jo v obliki proizvoda ali storitve zaposlenemu zagotovi delodajalec.
Beseda boniteta izvira iz latinskih besed »bonus« (dober) in besede »bonitas«, kar pomeni ugodnost.
Znesek bonitete se določi na podlagi primerljive tržne cene ali pa na podlagi stroška delodajalca. Vrednostenje določa Zakon o dohodnini (ZDOH-2), ki opredeljuje vrsto bonitet ter tudi njihovo obdavčitev. Ker so bonitete obdavčene, je pri bonitetah potrebno obračunati dohodnino ter tudi vsi prispevki. Obdavčitev je povsem enaka kot pri obdavčenih dohodkih iz delovnega razmerja. ( Delodajalci o obračunu bonitete poročajo na REK-1 obrazcu). Kar pomeni za zaposlenega, da se za vrednost bonitete poveča bruto osnova. Na plačilnih listah je boniteta največkrat prikazana med obdavčljivimi prejemki. Boniteta bruto seštevka ne zvišuje, poveča pa osnovo za izračun dohodnine in prispevkov.
Ugodnosti oziroma bonitete pri delu razdelimo v šest skupin:
- avtomobili in bencin podjetja (za poslovno ali zasebno uporabo);
- finančna pomoč (npr. posojilo za nakup hiše);
- socialno in zdravstveno varstvo ( osebna varnost);
- osebne potrebe (pomoč pri financiranju dopusta);
- dodatne nematerialne ugodnosti (pripomorejo h kakovosti delovnega življenja in k privlačnosti dela za zaposlenega);
- druge ugodnosti (npr. dodatek za oblačila, povračilo stroškov telefona).
Cilji, ki so povezani z ugodnostmi pri delu:
- pripadnost podjetja je ključnega pomena, saj samo dober in uigran team lahko premika meje.
- v čim večji meri poskrbeti za osebne potrebe zaposlenih;
- pomemben je celovit sistem nagrajevanja zaposlenih. ( Tako ohranjamo kakovosten kader in hkrati privablja nove delavce na delovna mesta).
- z vidika davkov pa je potrebno zagotoviti učinkovito metodo nagrajevanja.
