Popoldanski s.p. vs. polni s.p.: katera oblika je zate primernejša?

Razmišljate o registraciji s.p.-ja, a ne veste, ali izbrati popoldanski ali polni s.p.? Odločitev ni zgolj formalnost – vpliva na višino mesečnih prispevkov, obseg pravic, davčno obravnavo in celo na to, ali lahko dejavnost sploh opravljate ob redni zaposlitvi.

Osnove

Kaj je popoldanski s.p.?

Popoldanski s.p. (imenovan tudi dopolnilni s.p.) je namenjen osebam, ki so že socialno zavarovane po drugi podlagi – najpogosteje gre za osebe, redno zaposlene za polni delovni čas (40 ur na teden), v nekaterih primerih pa tudi za študente s statusom ali upokojence. Ker imate osnovno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje že urejeno prek zaposlitve, kot popoldanski s.p. plačujete le znižane, pavšalne prispevke.

Kaj je polni s.p.?

Polni s.p. (tudi redni s.p.) je namenjen osebam, ki opravljanje dejavnosti opravljajo kot svoj edini oziroma osnovni poklic. Ker nimate drugega vira obveznega socialnega zavarovanja, morate kot polni s.p. plačevati polne prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje – ne glede na to, ali v posameznem mesecu ustvarite dobiček ali izgubo.

Glavne razlike med oblikama:

• Višina prispevkov,
• Osnova za socialno zavarovanje,
• Olajšave,
• Pogoji za dostop,
• Meje za normirano obdavčitev,
• Progresivna obdavčitev normirancev;

Višina prispevkov

Največja praktična razlika med obema oblikama je v mesečnih prispevkih za socialno varnost.

Polni s.p. plačuje prispevke od minimalne zavarovalne osnove, ki znaša 60 % povprečne bruto plače v Sloveniji. V letu 2026 to znese približno 651,04 € mesečno (od marca 2026), ob upoštevanju povprečne bruto plače za leto 2025 v višini 2.536,03 € in minimalne zavarovalne osnove v višini 60 % te plače, torej 1.521,62 €.

Popoldanski s.p. plačuje le pavšalne prispevke, ki januarja–marca 2026 znašajo 110,11 € mesečno, od aprila 2026 pa 113,01 €. Pavšal sestavljajo prispevek za PIZ, zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo, plačati pa ga morate ne glede na višino prihodkov iz dejavnosti – tudi če v določenem mesecu ne izdate niti enega računa.

To pomeni, da je razlika v mesečnih stroških med obema oblikama tudi nekaj sto evrov.

Olajšava za nove polne s.p.-je

Če prvič odpirate s.p., velja pomembna izjema: podjetniki, ki prvič odprejo s.p., lahko v prvih dveh letih poslovanja koristijo delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta olajšava velja izključno za polni s.p., ne pa za popoldanski s.p. To je pomemben dejavnik, ki lahko razliko v prvih dveh letih poslovanja precej zmanjša.

Pogoji za popoldanski s.p.

Popoldanski status ni na voljo vsem.

Ključni pogoji so:

• Če niste zaposleni za polni delovni čas (40 ur tedensko), ne izpolnjujete pogojev za popoldanski s.p. in bi morali plačevati polne prispevke.
• V davčnem letu morate doseči vsaj 75 % letnega fonda ur zavarovanja iz naslova samozaposlitve, pri čemer se presečni datumi razlikujejo glede na koledar.
• Dejavnost, ki jo opravljate kot popoldanski s.p., ne sme biti konkurenčna vašemu delodajalcu in ne sme motiti opravljanja rednega dela.
• Odvisno od pogodbe o zaposlitvi je za opravljanje podobne dejavnosti kot delodajalec pogosto potrebno soglasje delodajalca.

Normirana obdavčitev (pavšalni davek)

Za vstop v sistem normiranih odhodkov v letu 2026 veljajo naslednje meje glede prihodkov v preteklem letu:

• 120.000 € – če ste bili v obeh letih redni (polni) s.p., polno zavarovani najmanj 9 mesecev;
• 50.000 € – če ste bili v obeh letih popoldanski s.p.;
• 85.000 € – če ste bili eno leto redni s.p., drugo leto pa popoldanski s.p.;

Če povprečni prihodki dveh zaporednih let presežejo ustrezen prag, morate iz sistema normiranih odhodkov izstopiti.

Pomembna novost za leto 2026: z Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), sprejetim novembra 2025, so tako popoldanski kot polni normirani s.p.-ji odslej obdavčeni po progresivni lestvici, kar pomeni konec enotne 20-odstotne davčne stopnje za vse.

Normirani odhodki se po novem priznavajo tako: 80 % normiranih odhodkov od prihodkov do 60.000 €, nad tem zneskom pa dodatni odhodki niso več priznani (0 %). To pomeni, da je za prihodke do 60.000 € davčna osnova 20 % prihodkov (efektivna obdavčitev ostaja okoli 4 %), pri prihodkih nad to mejo pa se davčna osnova hitro poveča.

Progresivna davčna lestvica se nato razlikuje glede na to, ali izpolnjujete pogoj vsaj devetmesečnega polnega zavarovanja:

• Pri polnem s.p.-ju (zavarovan najmanj 9 mesecev): 20 % do davčne osnove 72.000 €, 35 % na del nad tem zneskom.
• Pri popoldanskem s.p.-ju (pogoja polnega zavarovanja ne izpolnjuje): 20 % do davčne osnove 33.000 €, 35 % na del nad tem zneskom.

Primer: polni normirani s.p. s prihodki 130.000 € v letu 2026 ima 48.000 € priznanih normiranih odhodkov (80 % od prvih 60.000 €), davčna osnova torej znaša 82.000 €. Od tega se 72.000 € obdavči po 20-odstotni stopnji (14.400 €), preostalih 10.000 € pa po 35-odstotni stopnji (3.500 €) – skupaj 17.900 € dohodnine.

POMEMBNO: na obzorju je nov zakon, ki bi lahko te meje spremenil

Državni zbor je 11. maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki bi – če in ko bo stopil v veljavo – sistem normirancev znova spremenil. Med predlaganimi novostmi so:

• dvig izstopne meje za popoldanske normirance s 50.000 € na 70.000 € letnih prihodkov,
• skrajšanje pogoja polnega zavarovanja s 75 % letnega fonda ur (kar ustreza približno 9 mesecem) na zgolj 5 mesecev oziroma 41 % fonda ur, milejšo, progresivno lestvico normiranih odhodkov znotraj novih pragov.

Zaradi vloženega referenduma in presoje ustavnosti na Ustavnem sodišču zakon še ni bil objavljen v Uradnem listu in zato (še) ne velja – do njegove morebitne uveljavitve torej ostajajo v veljavi pravila, opisana zgoraj. Ker se je sistem normirancev v letu 2026 že večkrat spremenil, priporočamo, da pred pomembnejšimi poslovnimi odločitvami preverite najnovejše stanje na FURS ali pri svojem računovodji.

Povzetek

Kdaj izbrati popoldanski s.p.?

Popoldanski s.p. je smiselna izbira, če:

• imate redno zaposlitev za polni delovni čas in želite dodatno, legalno dejavnost ob njej,
• delate v storitveni dejavnosti z nizkimi odhodki,
• želite preizkusiti poslovno idejo, preden vanjo vložite polni delovni čas,
• vaši pričakovani letni prihodki iz dejavnosti ne presegajo praga za normirance (50.000 €).

Kdaj izbrati polni s.p.?

Polni s.p. je primernejša izbira, če:

• dejavnost predstavlja vaš glavni oziroma edini vir dohodka,
• pričakujete, da bodo vaši letni prihodki presegli mejo 50.000 € oziroma se približali 120.000 €,
• želite izkoristiti olajšavo za nove podjetnike v prvih dveh letih poslovanja,
• ste pripravljeni prevzeti večje finančno tveganje v zameno za polno poslovno svobodo.