Prikrito delovno razmerje: s.p. samo za enega naročnika
S.p. ste odprli, ker vam ga je predlagal prejšnji delodajalec, zdaj pa mu vsak mesec izdate račun za skoraj enak znesek, kot ste prej prejemali plačo. Drugih strank nimate, delate pa v njegovih prostorih, na njegovem računalniku in po njegovem urniku. Takšnemu položaju pravimo prikrito delovno razmerje, zakon pa pozna tudi vmesno kategorijo, ekonomsko odvisno osebo.
Kaj o tem pravi zakon?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. členu določa, da je delovno razmerje takšno, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V 13. členu je dodano, da se delo, kjer ti elementi obstajajo, ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (npr. podjemne ali avtorske pogodbe ali pogodbe o poslovnem sodelovanju s.p.), razen v primerih, ki jih določa zakon.
Zakon v 18. členu določa še, da se v sporu o obstoju delovnega razmerja domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo njegovi elementi. Po našem razumevanju zato odloča dejansko stanje, ne naslov pogodbe ali dejstvo, da imate s.p. in izdajate račune.
Kako preveriti svoj položaj?
Elemente iz 4. člena si lahko postavite kot vprašanja – to ni uradna lestvica, ampak način, kako jih prenesti na vsakdan:
| Element iz zakona | Vprašanje zase |
|---|---|
| Osebno delo | Ali lahko namesto sebe pošljete drugo osebo ali podizvajalca? |
| Nepretrgano delo | Ali delate stalno, iz meseca v mesec, ne pa za posamezen projekt? |
| Navodila in nadzor | Ali vam nekdo določa, kdaj in kako delate, ali pa sami določite način in rok? |
| Organiziran delovni proces | Ste del njihove ekipe, s službeno pošto, sestanki in nadomeščanji? |
| Plačilo | Ali dobite fiksen znesek ne glede na rezultat? |
To je naša orientacija, ne pravna presoja: če na večino vprašanj odgovorite v prid »delodajalca«, je tveganje veliko. Če sami odločate o času, načinu in orodjih, imate poleg tega še druge stranke ali ponudbo in nosite poslovno tveganje, je položaj precej bolj običajen za samostojnega podjetnika.
Kaj pa pojem ekonomsko odvisna oseba?
Ni vsak, ki dela za enega naročnika, v prikritem delovnem razmerju. ZDR-1 v 213. členu pozna še vmesno kategorijo: ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da najmanj 80 % svojih letnih dohodkov pridobite od istega naročnika.
Primer: v letu 2025 ste izdali račune v skupni višini 36.000 €, od tega 31.000 € istemu naročniku. To je 86 %, torej presegate mejo 80 %. Če bi bil delež 25.000 € (69 %), ekonomske odvisnosti po tem merilu ne bi bilo.
Takšna oseba ima po 214. členu omejeno delovnopravno varstvo, npr. prepoved diskriminacije, minimalne odpovedne roke, prepoved odpovedi pogodbe brez utemeljenih razlogov in pravico do plačila, primerljivega za vrsto, obseg in kakovost dela. POMEMBNO: za upravičenost do tega varstva morate po koncu vsakega koledarskega ali poslovnega leta naročnika obvestiti o pogojih, pod katerimi delujete, in mu posredovati dokazila ter informacije, potrebne za presojo ekonomske odvisnosti.
Tveganja za naročnika
Za naročnika zakon predvideva globo: po izvirnem besedilu ZDR-1 (Uradni list RS 21/2013) je za delodajalca, pri katerem delavec dela po pogodbi civilnega prava v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena, predpisana globa od 3.000 do 20.000 €, za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 €. Zneski so iz izvirnega besedila, zato pred odločitvijo preverite aktualno besedilo zakona. Jasnega uradnega pojasnila o davčnih in prispevnih posledicah za konkreten primer nismo zasledili, zato jih tu ne navajamo.
Tveganja za vas
Kot s.p. praviloma nimate pravic iz delovnega razmerja, na primer plačanega letnega dopusta, hkrati pa ste odvisni od ene stranke: če ta pogodbo prekine, ostanete brez dohodka. Ekonomska odvisnost tega ne reši v celoti, saj prinaša le omejeno varstvo.
Kaj lahko naredite?
- Razširite krog strank in ohranite lastno poslovno samostojnost (sami določate delovni čas in način dela).
- Dogovorite jasen obseg del za posamezen projekt namesto trajnega »nadomestka zaposlitve«.
- Če v resnici želite biti zaposleni, to odkrito povejte naročniku – zaposlitev je lahko poštena rešitev za obe strani.
- Letno spremljajte delež dohodkov pri enem naročniku in o njem po potrebi obvestite naročnika.
- Pri spornem primeru se posvetujte s pravnikom ali sindikatom, ker je presoja odvisna od celotne slike.
Preberite tudi:
- Avtorska ali podjemna pogodba 2026: davki in neto znesek
- Prva zaposlitev delavca v s.p. ali d.o.o.: koraki 2026
- Influencer: obdavčitev dohodkov in kdaj potrebujete s.p.
